Finančna pismenost je ključna za samostojno življenje vseh nas, vključno s predstavniki gluhe skupnosti. A poznavanje finančnih institucij in sprejemanje odločitev, ki so za slišeče del vsakdana, so lahko za gluhe večkrat omejen in nedostopen del življenja. Zato je v okviru pobude bogatenja slovenskega znakovnega jezika stopila v ospredje družba Mastercard in prevzela vlogo varuha slovenskih kretenj na področju financ.

Luka Gabrovšek, Country Manager Mastercard Slovenija, je ob tem dejal: »Večja finančna pismenost omogoča večjo samostojnost in nenazadnje tudi varnost vseh nas, sploh v času, ko je spletni kriminal v porastu. Slovar finančnih izrazov bo gluhi skupnosti ponudil novo orodje za boljše razumevanje sveta financ in posledično okrepil njihovo vključenost tudi v poslovnem svetu. V prihodnje načrtujemo sklop delavnic finančnega opismenjevanja, ki nas bo še približal gluhi skupnosti in nam ponudil možnost, da to iniciativo krepimo naprej.«

Izkušnje iz tujine izpostavljajo pomen prilagojenih izobraževalnih programov in sodelovanja z gluhimi skupnostmi pri izboljšanju finančne pismenosti in tudi v Sloveniji so bili narejeni pomembni koraki v tej smeri. Na mednarodni konferenci znakovnega jezika “Vse je v naših rokah”, ki je obeležila deset let vpisa slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS, smo tako prvič uradno predstavili prvi slovenski znakovni slovar finančnih izrazov in izpostavili pomembnost poznavanja ter razumevanja finančnih pojmov za gluho skupnost. Obenem je zaživela iniciativa za bogatenje slovenskega znakovnega jezika, ki se udejanja v platformi prispevajkretnjo.si, na kateri ste vi. Vsak lahko izbere besedo in odda prispevek za njen razvoj v kretnjo. Zbrana finančna sredstva so namenjena financiranju strokovne skupine za razvoj novih kretenj, ki jo sestavljajo tolmači, predstavniki gluhe skupnosti in slavisti. Novo razvite kretnje pa bodo nato javno dostopne v Slovarju slovenskega znakovnega jezika.

Pomen iniciative je potrdila tudi raziskava o finančnem znanju gluhih v Sloveniji, ki jo je Inštitut Mediana izvedel v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Analiza je pokazala velik primanjkljaj slovenskega znakovnega jezika na področju financ in posledično šibko znanje med gluhimi, kar za gluhe osebe pomeni nezmožnost samostojne uporabe finančnih institucij in njihovih storitev, posledično pa so manjšo zaščito pred morebitnimi zlorabami, so še poudarili pri Mediani.